V našem črevesju se kopičijo milijarde bakterij, ki nam dajejo dobra dela. Z njimi ne živimo samo v sožitju, ampak jih potrebujemo tudi za zdravo življenje. Včasih so lahko različne zunanje okoliščine, kot so antibiotiki ali celo prehrana, odgovorne za to, da so naši notranji ekosistemi »padli« iz ravnotežja. V tem primeru se pojavijo probiotiki. Ta izraz se uporablja za posebno vrsto dobrih bakterij: beseda probiotik prihaja iz grškega jezika in pomeni »za življenje«.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 2001 opredelila probiotike, kot sledi:

Probiotiki so predvsem mlečnokislinske bakterije vrst Lactobacillus, Lactococcus, Bifidobacterium ali tudi Enterococcus.

Bakterije, pomembne za življenje ali naše telo, se naravno pojavljajo v našem črevesju. Tam nam omogočajo, da se počutimo dobro in da smo zdravi.

Tudi z uporabo spretnih mehanizmov potiskanja preprečujejo razvoj patogenov. Te bakterije zavzemajo obstoječe prostore in s pomočjo nastajanja kratkoverižnih maščobnih kislin omogočajo ustvarjanje dobrega okolja. Poleg tega so pomembni partnerji za usposabljanje našega imunskega sistema.

Probiotične bakterije v našem črevesju naseljujejo določene življenjske prostore. Na primer: laktobacili ljubijo klimo/pogoje tankega črevesa. Nasprotno pa se bifidobakterije dobro razvijajo v debelem črevesu.

Ti koristni predstavniki bakterij v črevesju so naši prijatelji vse življenje, ker danes natančno vemo, da brez tega koristnega mikrofiltra ne bi mogli živeti. Kako ta skupnost živi in deluje v črevesju, boste izvedeli na povezavi intestinalna mikrobiota (črevesna flora). .

Že pred več kot 100 leti je imunolog in prejemnik Nobelove nagrade Ilija Iljitsch Metschnikow trdil, da mlečnokislinske bakterije izboljšujejo naše zdravje in lahko celo delujejo tako, da podaljšajo življenje. Izhodišče njegove hipoteze je bilo dolgoživost bolgarskih gorskih kmetov, ki so uživali visok delež fermentiranih mlečnih izdelkov. Tako je bil Metschnikoff prvi znanstvenik, ki je vključil pozitivne učinke mlečnokislinskih bakterij v svoj znanstveni diskurz in njihovo terapevtsko korist. Ta ugotovitev se upošteva kot trenutek nastanka probiotikov.

Sodobne mikrobiomske raziskave potrjujejo tradicionalno znanje.

Sodobne metode analize so omogočile zadnjih 20 let pridobiti znanje o mehanizmih probiotičnih mikroorganizmov.

Zaradi zelo hitrega razvoja raziskav mikrobioma lahko uporabimo veliko zanesljivih kliničnih raziskav. To povečanje znanja vse bolj kaže na velik pomen ekološkega sistema za lastno zdravje in kako lahko osebno pozitivno vplivamo na vzdrževanje črevesne funkcije in imunskega sistema.

Iz česa je sestavljen dober probiotik?

Visokokakovostni probiotiki morajo izpolnjevati določene kvalitativne zahteve, zato so pri izbiri pravilnega probiotika pomembni naslednji vidiki:

»Who is who« – posebnosti, ki so povezane z bakterijami

Značilnosti vsake bakterije so načelno specifične, le-to je navedeno kot specifičnost družinskega debla.

Odpornost na kislino kot standard kakovosti

Da bi probiotične kulture prišle na kraj dogodka – v črevesje – morajo dobro prenesti pot skozi želodec. Ker pa v želodcu vladajo manj gostoljubni pogoji, mora biti kultura probiotikov naravno visokoodporna na kislino in mora biti robustna.

Visoka stopnja odpornosti na želodčne in žolčeve sokove ter sposobnost preživetja uporabljenih bakterijskih kultur, ki so s tem povezane, so osnovni predpogoj za podjetje Nutrimmun in so del naših standardov kakovosti.

Viri:
https://nutrimmun.de/de/probiotika/
http://docplayer.org/41461165-Unterstuetzung-des-immunsystems-durch-probiotika.html