Kihanje, solzenje in srbenje v očeh, izcedek iz nosu, zastajanje diha – so znaki alergije. Ljudje z alergijo dobro poznajo te neprijetne občutke. Alergijske bolezni, kot so alergijski rinitis, astma, alergija na  določena živila in neurodermatitis so rezultat neprestane aktivnosti imunskega sistema. Zaradi česa je organizem v povečani tvorbi imunskih celic in povečani porabi antioksidantov ter izpostavljen večjemu oksidativnemu stresu.

Alergije – zelo razširjen fenomen

Alergije predstavljajo vse večjo težavo. Zanimivo je, da je porast alergij v veliki meri odvisno od našega načina življenja. Dokazano je, da se naprimer rinitis in astma na podeželju pojavljajo znatno redkeje, kot pri osebah zahodnega življenjsekega stila, ki živijo v razvitih industrijskih okoljih. Za astmo trpi približno 25% ljudi, ki živijo v industrijskem okolju. V Nemčiji vsako tretjo osebo muči alergija in je kvaliteta življenja velikokrat zelo omejena.

Alergijska reakcija predstavlja vnetno imunsko reakcijo na neškodljive delce (alergene) iz okolice. Najpogostejši alergeni so pršice, hišni prah, domači ljubljenjčki (dlaka, slina, epiteljske celice), cvetni prah, strup insektov in sestavni deli živil.

Pri ljudeh z alergijo se neškodljive stvari kalsificirajo kot nevarne in so posledica ustvarjanja večjih količin protiteles, kar vodi do občutljivosti organizma. Prvi kontakt z alergenom je lahko brez simptomov ali pa pripelje do zelo hudih simptomov. V medicinskem smislu to pomeni, da se določena subpopulacija T-celic aktivira v imunskem sistemu, ki vzpodbudijo B-celice, da se diferencirajo v plazemske celice, ki proizvajajo IgE protitelesa.

Protitelesa se prvo deponirajo v mastocite in tam ostanejo. Ob ponovnem kontaktu protitelesa z njegovim alergenom se posledično izločanjo snovi, ki preneašajo informacije (npr. histamin, citokini).

Imunološke reakcije vodijo do senzorično neželjenih alergijskih simptomov, kot so srčbečica oči,  nosu, otekanje očesnih vek, otekanje dihalnih poti, nastanek sluzi v nosu in pljučih, kožni osip, slabost in vnete sluznice v prebavnem traktu (želodčno – črevesni kanal).

Že majhne količine snovi, ki izzivajo alergije lahko privedejo do navedenih simptomov. Trenutno je poznanih več kot 20.000 snovi, ki imajo tendenco k povzročitvi alergije.

Vzorci alergije – zakaj imunološki sistem daje alarm?

Vzorci alergij so raznovrstni. Obstajajo dokazi, da lahko povečano nastajanje alergijskih bolezni zadnje desetletje, razen genetskih nagnjenosti, pripišemo zahodnem stilu življenja, kateri je pogosto povezan s prekomerno higijeno v otroštvu (‘’hipoteza, ki je povezana s higijeno’’). Dejavniki, kot je čistoča in trend ustvarjanja majhnih družin, so razlogi zakaj v otroškem imunskem sistemu primanjkujejo potrebni partnerji za usposabljanje, ki bi otroka naučili primernega odziva. Celicam v imunskem organu - črevesju primanjkujejo ustrezni partnerji. Zraven tega so raziskave v preteklih 20 letih dokazale, da sestava bakterij v otroškem črevesju vpliva na nastanek alergij.

Kot nadaljne komponente so navadeni okoljski faktorji, kot so npr. globalne klimatske spremembe (daljša sezona cvetnega prahu), cvetni prah, ki je onesnažen z izpušnimi plini v gosto naseljenih in industrijskih krajih (na ta način postane le-ta nevaren), povečana uporaba industrijsko predelanih živil (konzervansov, dodatkov) in množična uporaba nanodelcev (npr. za kovinsko predelovalno in kozmetično industrijo). Delovanje navedenih dejavnikov povzroča nastanek prepustnih mest v zaščitnih pregradah, kot je koža in sluznica. Predhodna genetska obremenitev ob interakciji med geni in okoljem vodijo v nastanek težjih alergijskih bolezni.

Sprememba simptomov alergijske reakcije – ko iz alergije na cvetni prah nastane astma

Če alergije niso pravočasno ozdravljene, se alergijski simptomi lahko poslabšajo. S spremembo stopnje alergijske reakcije na cvetni prah v astmo postanejo imunski odzivi, ki jih prenašajo T-celice, bolj dominantni. Tako spremembo v stopnji težavnosti alergije lahko preprečimo s hiposenzizacijo oziroma s povečanjem  tolerančnega praga s postopnim povečevanjem odmerka alergena. O tem se posvetujte z zdravnikom ali terapevtom.

Iz teksta: „Aktualna smjernica u svrhu prevencije alergija, te atopijskog dermatitisa“
[S3 Smjernice 061/016: sprečavanje alergija, srpanj 2014. (AWMF online)]