Po priporočilih strokovnjakov za prehrano se pričakuje, da bo pet porcij sadja in zelenjave zadostilo dnevnim potrebam po vitaminih in mineralih. Kar pa popolnoma ne drži! To ugotovitev so potrdile že nekatere prejšnje študije, pred kratkim pa je to potrdila tudi ameriška študija.

Sadje in zelenjava ni več tako bogata z vitamini in minerali, kot je bila nekoč.

Prema sadašnjoj studiji, sadržaj vitalnih tvari brzo je padao od 1970-ih:

Glede na trenutno študijo je vrednost vitalnih snovi po letu 1970 hitro upadlo: Jabolka so so izgubila 41 odstotkov vitamina A. Paprika ima 31 odsotkov manj vitamina C, brokoli kar za polovico manj železa in cvetača kar za polovico manj vitamina C, B1 in B2 v primerjavi z tisto izpred štiridesetimi leti.

Primerjava rezultatov starejših študij iz let 1985, 1996 in 2002 z ustreznimi vrednostmi izgube vitalnih snovi

Ste presenečeni?
Pomislite, da je zadnja študija iz leta 2002 ... to je 15 let do danes

Razlog: izčrpanost tal, onesnaževanje zraka, prehitra rast in dolgotrajno skladiščenje.

Izvori: 1985 Pharmakonzern Geigy (Schweiz), 1996 Lbensmittrllabor Karlsruhe/Sanatorium Oberthal 2002

To osiromašenje hranil iz sadja in zelenjave ter rastlin in rastlinja ne povzročajo samo tla, ampak tudi drugi dejavniki, kot so: sorta, kraj, podnebne spremembe, oblika, čas žetve, stopnja zrelosti, prevoz in sorazmerno dolgo shranjevanje »svežega sadja in zelenjave« »v supermarketih ter uporaba pesticidov in umetnih gnojil«.

Deset porcij sadja in zelenjave dnevno!?

Raziskovalci na Imperial Collegeu v Londonu priporočajo povečanje porcije na 10 dnevnih odmerkov. Ocenjuje se, da bo to preprečilo vsako leto do 7,8 milijona prezgodnjih smrti na svetu. Mnogi od nas ne vzamejo pet porcij dnevno. Povečan vnos sadja in zelenjave pomembno vpliva na vaše zdravje in dobro počutje.

Z drugimi besedami, dnevni vnos 800 gramov sadja in zelenjave, ki je 10 porcij, zmanjša tveganje za srčne bolezni za 24 %, tveganje za možgansko kap za 33 %, srčno-žilne bolezni se lahko zmanjšajo za do 28 %, tveganje za nastanek raka je 13 % nižje, tveganje za smrt pa je nižje kar za 31 %.

Minerali vitalnega pomena

Minerali so anorganske snovi s pomembnimi funkcijami v telesu. Tako kot večina vitaminov jih telo ne more proizvajati in morajo biti absorbirani s hrano ali pitno vodo.

Minerali, ki so potrebni v večjih količinah v telesu, so: natrij, kalij, kalcij, magnezij in klorid. Te minerale imenujemo tudi elektroliti.

Med drugim imajo elektroliti pomembno vlogo pri doseganju ustreznega ravnovesja telesnih tekočin v telesu, v katerem ima natrij pomembno vlogo. Natrij sodeluje tudi pri transportu glukoze in najmanjših gradnikov beljakovin (aminokislin) skozi celično steno. Večina ljudi dobi preveč natrija v obliki natrijevega klorida. .

Simptomi pomanjkanja mineralov

Simptomi pomanjkanja mineralov so zelo različni, odvisno od pomanjkanja specifičnih mineralov. V velikem številu primerov niso takoj prepoznavni kot znak bolezni. Pomanjkanje mineralov običajno povzroči preproste motnje razpoloženja, kot so: utrujenost, težave z zbranostjo, občutek šibkosti, glavoboli ali omotica, vendar izrazito pomanjkanje nekaterih mineralov lahko vodi do zelo resnih simptomov, kot so: srčna aritmija, pomanjkanje krvi (anemija) ali zamegljen vid. Na primer: pomanjkanje kalija pogosto povzroča paralizo, spremenjeno zavest, izgubo zavesti in komo, zlasti pri starejših. 

Simptomi pomanjkanja zaradi pomanjkanja hranljivih snovi

Otroci, mladostniki v razvoju in nosečnice imajo povečano potrebo po hranilih. Za optimalno delovanje človeškega telesa so potrebne hranilne snovi za njegovo gradnjo. Za zadovoljevanje energetskih potreb telesa morajo živila vsebovati dovolj vitaminov in mineralov.

Osnovna hranila vključujejo: ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, prehranska vlakna, vitamine, elemente v sledovih in elektrolite. Telo lahko najbolje deluje samo ob redni in zadostni oskrbi z energijo v obliki vseh teh hranil. Če telo ne dobi dovolj hranil, da bi zadostilo svojim potrebam, lahko govorimo o podhranjenosti, ki ima učinek spreminjanja ravni hranil v krvi in tkivih, ki na koncu onemogočajo optimalno delovanje.

Študije v povezavi s hranilno vsebnostjo sadja in zelenjave:

Hyson D. The Health Benefits of Fruits and Vegetables: A Scientific Overview for Health Professionals. Wilmington, DE: Produce for Better Health Foundation, 2002.

U.S. Department of Health and Human Services and U.S. Department of Agriculture. Dietary Guidelines for Americans, 2005. 6th Edition, Washington DC: U.S. Government Printing Office, 2005.

Casagrande SS, Wang Y, Anderson C, et al. Have Americans increased their fruit and vegetable intake? The trends between 1988 and 2002. Am J Prev Med 2007; 32(4): 257−63.

Mayer A-M. Historical changes in the mineral content of fruits and vegetables. Brit Food J1997; 96(6): 207−11.

Christian J. Charts: Nutrient changes in vegetables and fruits, 1951 to 1999. CTV.ca News 2002.

Davis DR, Epp MD, Riordan HD. Changes in USDA Food Composition for 43 Garden Crops, 1950 to 1999. J Am C Nutr 2004; 23(6): 669−82.

Thomas D. A study on the mineral depletion of the foods available to us as a nation over the period 1940 to 1991. Nutr Health 2003; 17(2): 85−115.

Souci SW, Fachmann W, Kraut H. Food Composition and Nutrition Tables. 6th Edition, Boca Raton, FL: CRC Press, 2000.

Viri:

Quellen: 1985 Pharmakonzern Geigy (Schweiz), 1996/2002 Lebensmittellabor Karlsruhe/Sanatorium Oberthal
http://www.gesundheitlicheaufklaerung.de/obst-gemuese-verlieren-a-naehrstoffen
http://www.zentrum-der-gesundheit.de/naehrstoffreiche-lebensmittel.htmlQuellen: